Predvsem v spomladanskih dneh močno naraste število mačk, ki jih lastniki zavržejo. Veliko jih pogine od lakote, bolezni ali končajo pod avtomobilskimi gumami in le nekatere imajo srečo, da pridejo v zavetišče, kjer čakajo na nove lastnike. Za nastanitev vseh živali je v zavetiščih premalo prostora. Zaradi njihovega prevelikega števila je težko oddati celo mladiče, kaj šele nekoliko starejše živali. Z odločitvijo za sterilizacijo samic lahko sami veliko storimo za to, da zmanjšamo število nezaželenih in zapuščenih mačjih mladičev.
Kaj je sterilizacija?
Sterilizacija je preprost kirurški poseg, po katerem se mačka več nikoli ne goni. Veterinar skozi majhno rano na trebuhu odstrani jajčnike, po potrebi pa tudi maternico. Operacija poteka neboleče, medtem ko mačka »spi« (v splošni anesteziji), ob neprestanem nadzoru življenjskih funkcij. Ko se mačka prebudi, lahko odide v domačo oskrbo.
Zakaj se odločiti za sterilizacijo?
Mačke se parijo vse leto, največkrat pa nekje od marca do septembra in imajo lahko do štiri legla na leto. Samice spolno dozorijo pri 4-6 mesecih starosti in po tem času se lahko prvič gonijo in že postanejo breje. Če ne želimo imeti mačjih mladičev, je čas pred prvo gonitvijo najbolj primeren za sterilizacijo. Staro mišljenje, da mora imeti mačka vsaj enkrat v življenju mladičke, preden se jo sterilizira, velja za zmotno.
Poleg tega, da s sterilizacijo preprečimo rojstvo nezaželenih mladičev, preprečimo tudi moteče mačkino gonitveno jokanje, mijavkanje in pretepe s potencialnimi snubci. Sterilizirane muce so bolj umirjene, se pogosteje zadržujejo v bližini doma, zaradi česar je manj nevarnosti, da jih povozi avto, postanejo bolj navezane na svoje lastnike in se raje crkljajo.
Obenem so bolj zdrave, saj so varne pred številnimi smrtonosnimi boleznimi, ki se prenašajo predvsem med parjenjem (FeLV, FIV, FIP itd.), in nikoli ne zbolijo za sicer pogostim gnojnim vnetjem maternice in nekaterimi oblikami raka.
Kaj lahko storimo kot dobri lastniki svojih živali?
Sterilizirajmo svoje mačke in o tem na prijazen in nevsiljiv način izobražujmo in ozaveščajmo svojo okolico. Če najdemo tavajoče, brezdomne mladiče ali odrasle živali, o tem čim prej obvestimo najbližjo veterinarsko postajo, zavetišče ali društvo za zaščito živali in prosimo za nadaljnja navodila.